S koncem februarja se je zaključilo tretje od štirih obdobij povezanih z obeležitvijo 100 letnice bojev ob Soči. Začeli smo junija 2015 z znakom S5100ISONZO, nadaljevali z znakom S5100IF in nato z S5100SF. Od prvega marca do konca oktobra, ko se je pred stoletjem končala morija ob Soči,  se bomo javljali z znakom S5100PAX.

Za zadnjo aktivacijo z znakom S5100SF je poskrbel Jurij S57X, ki je bil na Bučenici. Takole pravi:

” Za zadnjo aktivacijo s posebnim klicnim znakom S5100SF sva se odločila za Bučenico. Ne po naključju; ta, pravzaprav neugleden hribček v neposredni bližini Mosta na Soči, je odigral zelo pomembno vlogo med I. svetovno vojno.

Most na Soči, nekdaj Sveta Lucija – ima so spremenili z dekretom leta 1952, se nahaja na sotočju Soče in Idrijce. Zaradi ugodne lege, primerne tudi za obrambo  in blage klime, se je naselje začelo razvijati že v predzgodovinski dobi. Bogate arheološke najdbe segajo od mlajše bronaste dobe pa do rimskih časov. Najpomembnejša so iz časa železne dobe, saj so odkrili več tisoč grobov. Ta bogata arheološka dediščina se imenuje svetolucijska kultura.

Italijani so prekoračili mejo 23. maja 1915, s tem se je pričela 1. svetovna vojna tudi na naših tleh.

Avstro-ogrske enote so se umaknile na levi breg Soče, razen na tolminskem in goriškem mostišču. Kljub ogromni premoči, so Italijani, prepričani da osvobajajo svoje rojake, napredovali izredno počasi in s tem omogočili branilcem, da so organizirali obrambo in na bojišče pripeljali okrepitve. Do decembra 1915 so se ob Soči zvrstile štiri bitke. Italijani so zasedli le Krn, osvojili so majhno mostišče pri Plavah, zasedli so tudi Oslavje in zahodni rob Doberdobskega Krasa.

Obramba tolminskega mostišče je bila izrednega pomena, saj so branili železniško progo proti Jesenicam oz. pot po dolini Bače, ter  pot po dolini Idrijce. Mostišče se je v ožjem smislu na severu končalo z vasjo Dolje, na jugu pa z Tolminskim Lomom. Temelj obrambe sta bila na severu Bučenica in Mengore, na jugu pa Cvetje z najvišjim Mrzlim vrhom in malo nižjim  Selskim vrhom, med vojno znanim kot kota 588. Tolminskega mostišča napadalci, kljub ogromnim žrtvam, niso nikoli osvojili. Zaman so bili tudi poskusi prodora preko planine Pretovč v Zatolmin. V 12. bitki je bila  Bučenica izhodišče zmagoviti enoti, ki ji je poveljeval kasnejši feldmaršal Rommel..

Kadar smo v teh krajih, se splača vzeti nekaj več časa in obiskati muzej na prostem na Mengorah.. Pot nas vodi po dobro ohranjenih in obnovljenih ostalinah prve avstro-ogrske obrambne črte. Tudi Bučenica je zanimiva, saj je vsa prepredena z jarki. Tik ob poti proti vrhu se je ohranila celo del, prekrit s pločevino.  Prav te dni so na sedlu med Mengorami in Bučenico pričeli čistiti gozd, morda bo postala dostopna še kakšna ostalina.”